Srbija

Srbija je dežela nasprotij. Njena prestolnica, Beograd, je med najbolj svetovljanskimi v Evropi in z nekaterimi najbolj ekskluzivnimi lokacijami za bivanje v vsej regiji, hkrati pa je srbsko podeželje še danes tako tradicionalno in nedotaknjeno kot pred stoletjem. Kaos, ki pa sledi nekemu svojemu notranjemu redu. Dežela, ki je ne moreš hitro doumeti, a jo zlahka vzljubiš že na prvi pogled. 

Srbija leži v osrčju Balkana in ima izrazito celinsko podnebje z vročimi, suhimi poletji in ostrimi zimami. Več kot četrtina te sedemmilijonske države živi v Beogradu, večji mesti pa sta še Novi Sad in Niš. Mesta odlikujejo izjemno nočno življenje, božanska kulinarika in bogata kultura, saj Srbija leži na stičišču vzhoda in zahoda.

Omrežje avtocest in medkrajevnih cest je eno od najboljših v regiji, manjše lokalne ceste pa so lahko zelo slabe. Zelo dobre so mednarodne letalske povezave, pa tudi železniška in avtobusna infrastruktura je obsežna in dobro povezana z drugimi evropskimi državami. Vrtci so razširjeni predvsem v mestih, šole pa so tako javne kot zasebne, slednje predvsem v Beogradu. Zdravstvo je državno, je pa nekoliko slabše opremljeno kot v sosednjih, zahodnih državah. 

Dežela je polna skritih naravnih in kulturnih draguljev, ki jih velja raziskati. Najlepša od vsega pa je zagotovo značilna srbska gostoljubnost – le malokje v Evropi vas bodo popolni neznanci sprejeli tako prisrčno in pristno kot tu in le malokje boste tako hitro našli prijatelje za vse življenje kot prav v Srbiji. 

Beograd, mesto na stičišču Save in Donave, je največje v regiji in eno od najbolj zanimivih v jugovzhodni Evropi. Ljudje ga obožujejo zaradi pestre arhitekture, kulturnega in nočnega življenja ter predvsem zaradi joie de vivre, ki preveva mesto in prebivalce. Živahno je na ulici Knez Mihajlova, na Skadarliji in na Trgu republike, v četrti Savamala, ki je dolgo propadala, je vzniknilo središče sodobne kulture in mladega podjetništva. Dobrih barov in restavracij je več kot dovolj, najboljše večerne zabave pa se odvijajo na rečnih splavih. Kakorkoli boste že preživeli dan, Kalemegdan, starodavna trdnjava, ki je bila več kot stokrat predmet obleganj, ponuja zdaj, preoblikovana v ogromen mestni park, spokojni mir in tišino.

Od veličastne petrovaradinske trdnjave na desnem bregu Donave, ki je ena največjih v Evropi, in starega mestnega jedra na drugi strani reke do živahnega utripa mesta, ki ga najbolje začutite na Dubovski ulici, v kateri se tare trgovin, barov in kavarn – Novi Sad res ponuja veliko. V okolici, tako blizu, da lahko tja celo odkolesarimo, so samostan na Fruški gori in številne turistične kmetije salaši, kjer lahko uživate v domači hrani in pijači, malo dlje je Dundjerski dvorec, znamenita avstroogrska graščina. Poleti zaživi Štrand, ena od najlepših plaž ob Donavi, vse mesto pa utripa v ritmu številnih pouličnih festivalov in drugih dogodkov, med katerimi seveda izstopa festivala glasbe Exit, ki je ime mesta ponesel v svetu.

Rojstno mesto rimskega cesarja Konstantina Velikega Niš  je kulturno srce južne Srbije. Ponaša se z izjemno zgodovinsko dediščino in z odličnimi muzeji, ki pritegnejo množice turistov, pa tudi z osupljivimi naravnimi lepotami in bližnjimi, svetovno znanimi termami Niška Banja. V zadnjem desetletju se je mesto izredno posodobilo, a hkrati ni pozabilo bogate zgodovine. Pohvali se lahko z novimi kakovostnimi hoteli in široko kulinarično izbiro. Poletja minevajo v znamenju mnogih kulturnih dogodkih, med katerimi izstopa svetovno znani džezovski festival Nišville. Predvsem pa je to mesto, v katerem se človek počuti dobrodošlega – toplo, gostoljubno in dinamično mesto.

[@image:1:m]

Le 90 kilometrov jugozahodno od Niša je narava ustvarila eno od svojih najbolj neverjetnih kreacij, Đavoljo Varoš ali Vražje mesto. Čeprav obstaja še nekaj podobnih krajev v Alpah in v ZDA, je prav Đavolja Varoš največja in zagotovo vsaj v Evropi najbolj poznan tak naravni spomenik. Sestavljata ga 202 kamniti figuri, visoki do 15 metrov, ki so jih ustvarili dež in vetrovi. Domačini so verjeli, da so kamniti stolpi vragi, ki se spopadajo za prevlado, kraj pa so poimenovali za Vražji tudi zato, ker veter med stopli ustvarja čudno mrmranje, vriske, vzdihe in škripanja. V Đavolji Varoši sta še dva mineralna vrelca, oba z zelo kislo in mineralno bogato vodo, ki velja za zdravilno, čeprav znanstveniki svarijo, da ni dovolj raziskana. Skrivnostni kraj je predlagan tudi za vpis na seznam svetovne Unescove dediščine.

Goratemu vzhodu Srbije kraljuje planota Zlatibor, zimsko in poletno turistično središče, kjer se je iz skupine počitniških hiš razvilo samostojno naselje. Pozimi ponuja smučanje, deskanje in drsanje na dveh umetnih jezerih, poleti pa kopanje in sončenje ob jezerih ter številne priložnosti za sprehajanje in planinarjenje, tudi do dveh najvišjih vrhov območja, Tornika in Čigote, ki segata nekaj čez 1400 metrov nadmorske višine. V bližini so etno vasica Sirogojno, kjer so na ogled izvirne tradicionalne brunarice, slap Gostilje, ki je znan po lepoti, pa tudi po znameniti zlatiborski vodi, jama Stopića z naravno oblikovanimi lehnjakovimi kadmi in slapom, imenovanim Izvir življenja, ter znameniti kanjon reke Uvac, kjer v neokrnjeni divjini domuje beloglavi jastreb.

Kopaonik je gora na jugu Srbije, ob meji s Kosovim, z najvišjim vrhom na 2017 metrih nadmorske višine. Nekoč je bil znan po bogatih nahajališčih rud, tudi zlata in srebra, zato so ga poimenovali Srebrna gora, zdaj pa je največje zimsko središče v Srbiji in v širši regiji. Ima 200 sončnih dni in 160 dni snega na leto, 55 kilometrov prog za alpsko smučanje in 12 kilometrov tekaških prog, lahko pa se odločite tudi za zip line, vožnjo z bobom, tubo ali motornimi sanmi. Poleti obiščejo Kopaonik planinci in ljubitelji narave, najlepše območje pa je Suvo Rudište, ki je zavarovano kot nacionalni park. Na lep dan se od tam vidi vse do Črne gore, Bolgarije in Albanije.